Jer 26 | SloChraska | STEP | V začetku kraljestva Jojakima, sinú Josijevega, kralja Judovega, je prišla ta beseda od Gospoda , govoreč:

Jeremiah 26

26. Poglavje

1 V začetku kraljestva Jojakima, sinú Josijevega, kralja Judovega, je prišla ta beseda od Gospoda, govoreč: 2 Tako pravi Gospod: Stopi na dvorišče hiše Gospodove, da govoriš pred vsemi mesti Judovimi, ki se pridejo klanjat v hiši Gospodovi, vse besede, ki ti jih ukazujem govoriti jim; ne odtegni besede. 3 Morebiti bodo poslušali ter se odvrnili vsak s svojega hudobnega pota, da mi bode žal hudega, katero jim mislim storiti zavoljo hudobnosti njih dejanj. 4 Zato jim porečeš: Tako pravi Gospod: Ako me ne boste poslušali, da bi hodili po moji postavi, ki sem vam jo postavil, 5 poslušajoč besede služabnikov mojih prorokov, ki jih jaz pošiljam k vam; od ranega jutra jih pošiljam, pa niste še poslušali: 6 gotovo naredim to hišo podobno Silu in to mesto dam v prokletstvo pri vseh narodih na zemlji. 7 Slišali pa so duhovniki in proroki in vse ljudstvo Jeremija, govorečega te besede v hiši Gospodovi. 8 In zgodi se, ko je Jeremija nehal govoriti vse, kar mu je bil ukazal Gospod govoriti vsemu ljudstvu, da ga zgrabijo duhovniki in proroki in vse ljudstvo, rekoč: Umreti moraš. 9 Zakaj si prorokoval v imenu Gospodovem, govoreč: Podobna bode Silu ta hiša in to mesto bo razdejano, da ne bode nobenega prebivalca? In zbiralo se je vse ljudstvo okrog Jeremija v hišo Gospodovo. 10 Ko so pa slišali knezi Judovi te besede, pridejo iz hiše kraljeve v hišo Gospodovo in sedejo pri vhodu novih vrat Gospodovih. 11 Nato ogovore duhovniki in proroki kneze in vse ljudstvo, rekoč: Smrti vreden je ta mož, kajti prorokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali na svoja ušesa. 12 Tedaj ogovori Jeremija vse kneze in vse ljudstvo in reče: Gospod me je poslal prorokovat zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali. 13 Sedaj torej naredite dobra svoja pota in dejanja in poslušajte glas Gospoda, Boga svojega: in žal bode Gospodu zla, katero je izrekel zoper vas. 14 Kar se pa tiče mene, glejte, v roki vaši sem, storite mi, kar se vidi dobro in pravo v vaših očeh. 15 Vendar vsekakor vedite, če me umorite, nedolžno kri naložite sebi in temu mestu in prebivalcem njegovim; zakaj v resnici me je Gospod poslal, govorit vam na ušesa vse tiste besede. 16 Tedaj so rekli knezi in vse ljudstvo duhovnikom in prorokom: Ta mož ni vreden smrti, ker nam je govoril v imenu Gospoda, našega Boga. 17 In vstali so nekateri izmed deželnih starejšin in govorili vsemu zboru ljudstva, rekoč: 18 Miha iz Moraste je prorokoval v dnevih Ezekija, kralja Judovega, in govoril je vsemu ljudstvu Judovemu takole: Tako pravi Gospod nad vojskami: Sion se bo oral kakor njiva in mesto jeruzalemsko bode groblja in gora te hiše bo z gozdom obrasten grič. 19 So li ga kar usmrtili Ezekija, kralj Judov, in ves Juda? Ali se ni bal Gospoda in prosil blagovoljnosti Gospodove? In žal je bilo Gospodu hudega, kar je bil izrekel proti njim. Mi pa hočemo storiti veliko hudobnost zoper duše svoje! 20 (In bil je tudi mož, prorokujoč v imenu Gospodovem, Urija, sin Semajev iz Kirjat-jearima; in prorokoval je zoper to mesto in zoper to deželo prav kakor Jeremija. 21 In ko je slišal kralj Jojakim besede njegove in vsi mogočniki njegovi in vsi knezi, ga je iskal usmrtiti kralj; to je slišal Urija in se zbal ter je pobegnil in prišel v Egipt. 22 Ali poslal je kralj Jojakim nekatere v Egipt, Elnatana, sina Akborjevega, in druge može ž njim, 23 ki so izpeljali Urija iz Egipta in ga pripeljali pred kralja Jojakima; ta ga je udaril z mečem in vrgel truplo njegovo na grobe preprostega ljudstva.) 24 Toda roka Ahikama, sina Safanovega, je bila na strani Jeremiju, da ga niso izdali v roko ljudstva, da bi ga usmrtilo.